5.3 Digitalni zapisi zvoka
Načinu, kjer analogni signal pretvorimo v digitalnega se  reče PCM (Pulse Mode Modulation).

PCM je bil sicer razvit že v letu 1928 za prenos signalov za pisalne stroje - teleprinter.

Prvi digitalno zapisani zvok z načinom PCM, ki je bil že kovolj kvaliteten, da so lahko v tem načinu prenašali govorjena sporočila, pa so prenesli preko telefonskih vodnikov že v letu 1937.

Digitalni zapisi zvoka, ki so bilo zadosti kvlaitetni, da so se lahko primerjali s tehnologijo zapisa zvoka analogno, so se pričeli pojavljati okoli leta 1967. Uporabljali so jih izključno v studijih, saj je bila oprema izredno velika, težka in seveda zelo draga. Digitalizacija je potekala na 30 kHz in je bila 12 bitna.

Hiter razvoj elektronike je način PCM privedel do naprav, ki so pričele izpodrinjati analogne snemalnike v studijih.

Za široki trg potrošnikov se je najprej uveljavila CD plošča. (1982) Compact disk - CDDigitalizacija zvoka za zapis CD poteka na vzorčenju s 44,1 kHz in je 16 bitna.  

Ker bi naj bila CD plošča nadomestek za klasično vinilno ploščo so se dogovorili, da naj bo skupna velikost podatkov, ki jih je možno zapisati na tak disk 700 Mb, kar je ustrezalo 
74 minutam zvočnega posnetka.

Ob času nastanka se CD plošč ni dalo snemati doma, saj so bili tedanji hišni računalniki dosti prepočasni. Zapisljivi diski so se pojavili dosti kasneje. 






           




 

S pojavom in širjenjenm interneta okoli leta 1995 se je pojavila potreba po glasbi, ki je zapisana digitalno in zasede manj podatkovnega prostora.

Začel se je razvoj formata, ki ga danes vsi poznamo kot MP3.

Tega je razvila skupina znanstvenikov, ki so delovali s vkupini MPEG -  The Moving Picture Experts Group. Razvijali so načine za stisnjen zapis slike, zvoka in seveda tudi videa.  

Vsem so znane končnice slikovnih datotek - JPG, JPEG, zvočnih datotek - MP3 in video datotek - MPEG, MP2 (DVD), MP4 in vse dnašnje izpeljanke DIVX, AVC, HEVC...

Tak način izkorišča slabosti človeških ušes in oči. Nekaterih stvari v prikazani sliki in predvajanem zvoku niti ne opazimo, zato lahko, če jih na pameten način izrežemo, prihranimo veliko "digitalnega" prostora.








Način predvajanja in s tem tudi lastništvo posnetka se je od časov prvih gramofonskih plošč okoli leta 1900 do danes zelo spremenil in se še vedno spreminja iz generacije v generacijo.

Vaše babice in dedki gotovo še vedno poslušajo glasbo na CD ploščah morda celo na klasičnih kasetah.

Vaši starši poslušajo glasbo že iz mobilnih telefonov in iz USB predvajalnikov. Glasbene posnetke seveda še prej prenesejo na telefone in predvajalnikce v obliki MP3 datotek.

Vi glasbo poslušate  izključno neposredno s svetovega spleta. Uporablajte pretočne storitve kot so YT, Spotify, Deezer, AppleMusic... Sveda morate zato biti neprestano* priključeni na svetovni splet... 

*določene storitve omogočajo tudi predhodni prenos v lokalno shrambo.






    Naslednja stran